Vina Jelenič

Na Jablance se vzpnemo, ker pred mogočno Jeleničevo zidanico le trčimo s kozarci, ki nas ob sirovi pogači z ocvirki pozdravljajo na sodu, pa se nam že zvrti, a od razgleda. Od tukaj, kjer se Jeleničeve trte na severni legi Zavode sončijo od petih zjutraj do desetih zvečer in se na južni legi Mohor gričevnato zlivajo proti Krškemu polju, se namreč kot na vrtiljaku vidi daleč, celo do Triglava. V sto šestdeset let staro klet pod zidanico se spustimo, ker Marjan Jelenič povabi le na malce mal’ce, a potem iz sodov več ur okušamo, ker so Jeleničeva vina v ”čudovitih barvah Dolenjske”, in prigrizujemo, ker je to le ”preprosta hrana z naše kmetije, ki so jo vedno jedli kopači in trgači v vinogradu”.
 

Zakaj obiskati Vina Jelenič?

 
Da zvemo, zakaj je na stenah zidanice toliko diplom! Ker pričajo, da je pokušina teh Jeleničevih vinskih barv, od iskrivo rožnatega cvička preko oranžnega rumenega plavca do šampionske modre frankinje, dar narave, ki se ji mehke Jeleničeveduše že osem generacij posvečajo s skrbnostjo, ljubeznijo, znanjem in srčnostjo!